Predsednik Slonokoščene obale, Alassane Ouattara, je napovedal nadaljevanje velikih infrastrukturnih projektov z namenom krepitve nacionalne integracije in razvoja ozemlja. V Senegalu pa je predsednik Bassirou Diomaye Faye v svojem novoletnem nagovoru ocenil preteklo leto in predstavil ambiciozen program za leto 2026.

Predsednika Kameruna in Slonokoščene obale, Paul Biya in Alassane Ouattara, sta za 31. december 2025 napovedala tradicionalna nagovora narodu ob koncu leta. Biya se je na ljudstvo obrnil prvič po svoji ponovni izvolitvi na oktobrskih volitvah in novembrski zaprisegi za osmi mandat. Njegov govor je bil osredotočen na strategije za prihodnje leto, zlasti na vključevanje mladih in žensk v državno politiko, hkrati pa je nakazal smernice za prihajajoče volilno leto 2026. V Slonokoščeni obali je predsednik Ouattara v svojem nagovoru poudaril politično stabilnost države po nedavnih predsedniških in parlamentarnih volitvah. Kljub predhodnim opozorilom o morebitni nestabilnosti je predsednik izpostavil demokratično zrelost državljanov in miren potek volilnih procesov. Medtem so v Nigru 30. decembra 2025 uradno zaključili drugo redno zasedanje posvetovalnega sveta za obnovo (CCR). Svet je pod vodstvom dr. Mamoudouja Haroune Djingareya sprejel ključna priporočila glede kmetijske politike in zemljiške zakonodaje, ki so bistvenega pomena za suverenost države pod trenutno vojaško upravo.

Anicet Ekane, predsednik Afriškega gibanja za novo neodvisnost (MANIDEM) in aktivni podpornik Issa Tchiroma Bakaryja, je umrl v priporu 1. decembra 2025. Ekane je bil aretiran 25. oktobra 2025 zaradi protestov po volitvah in podpore Bakaryju, ki je izpodbijal izide predsedniških volitev. Njegova smrt je sprožila odzive v političnih in civilnih krogih Kameruna. Natančne okoliščine smrti še niso bile uradno objavljene, njegov odvetnik pa je poročal, da so mu bili prikrajšani medicinski pripomočki.

Po spornih predsedniških volitvah v Kamerunu, na katerih je Paul Biya osvojil osmi mandat, je opozicijski voditelj Issa Tchiroma Bakary poiskal zatočišče v Gambiji. Gambijska vlada je sporočila, da Bakaryja gosti iz humanitarnih razlogov, potem ko so volitve sprožile smrtonosne proteste.

V Gvineji Bissau so se začele volitve, na katerih se predsednik Umaro Sissoco Embalo poteguje za drugi mandat. Glavna opozicijska stranka je bila izključena iz volitev. Država se sooča s političnimi napetostmi in zgodovino državnih udarov.

Tanzanijska predsednica Samia Hassan je napovedala uradno preiskavo o ubojih, ki so se zgodila med protesti ob volitvah prejšnji mesec. Oblikovala je preiskovalno komisijo, ki bo preiskala dogodke med volilnim tednom, po obtožbah, da je njena vlada povzročila nemire.

Tanzanijska predsednica Samia Suluhu Hassan je napovedala ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo preiskala uboje, do katerih je prišlo med protesti po volitvah prejšnji mesec. Opozicija trdi, da je bilo ubitih na stotine ljudi, vendar uradno število žrtev ni znano.

Po spornih volitvah v Kamerunu 12. oktobra 2025 so oblasti odgovorile z množičnimi aretacijami protestnikov in uporabo smrtonosne sile, poroča Human Rights Watch. Ustavni svet je 27. oktobra razglasil zmago aktualnega predsednika Paula Biye z 53,66 odstotka glasov. Notranji minister Paul Atanga Nji je sporočil, da je bilo aretiranih 800 ljudi in ubitih 16 med spopadi z varnostnimi silami.

Nekatera mesta v Kamerunu so bila v torek opustošena, potem ko je vodilni opozicijski voditelj pozval državljane, naj ostanejo doma in protestirajo proti nedavni zmagi 92-letnega predsednika Paula Biye na volitvah. Tridnevno zaprtje, ki se je začelo v ponedeljek, je bilo predvsem v ključnih oporiščih opozicije, vključno z gospodarskim središčem Douala in severnimi mesti, kot sta Maroua in Garoua.

92-letni Paul Biya je v kamerunskem parlamentu v Yaoundeju zaprisegel kot predsednik države, s čimer je začel svoj osmi mandat. Biya, ki je najstarejši predsednik na svetu, vodi Kamerun že 43 let.

92-letni Paul Biya je prisegel za svoj osmi mandat kot predsednik Kameruna. Slovesnost je potekala v Yaoundéju pred zbrano skupščino. Njegov mandat bo posvečen miru, stabilnosti in zaposlovanju mladih.

Kamerunske varnostne sile so ubile 48 civilistov med odzivom na proteste proti ponovni izvolitvi predsednika Paula Biye, najstarejšega vladarja na svetu, so sporočili Združeni narodi. Informacije je agenciji Reuters posredovalo dvoje virov pri ZN.

Po zmagi 92-letnega predsednika Paula Biye na nedavnih volitvah je opozicijski voditelj pozval državljane Kameruna k protestnemu zaprtju, zaradi česar so se nekatera mesta izpraznila.

Kamerunski predsednik Paul Biya, najstarejši vladajoči voditelj na svetu, si je zagotovil osmi mandat na volitvah. Rezultati so sprožili spopade med varnostnimi silami in podporniki opozicije, ki trdijo, da so bile volitve prirejene.

V Tanzaniji se pričakuje, da bo predsednica Samia Suluhu Hassan osvojila drugi mandat, saj so bili glavni opozicijski kandidati zaprti ali jim je bila prepovedana kandidatura. Splošne volitve potekajo v ozadju vse večje represije in izključevanja opozicije.

Med protesti v Douali, ki so izbruhnili pred uradno razglasitvijo izidov sporne predsedniške volitve, so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami.

Med spopadi med varnostnimi silami in protestniki opozicije v Douali so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Smrtne žrtve je potrdil regionalni guverner, po navedbah kampanje predsedniškega kandidata Issa Tchirome pa so bili ubiti s strelnim orožjem.

Predsednik Javier Milei, ki se opisuje kot "anarho-kapitalist", je s svojo stranko dosegel prepričljivo zmago na vmesnih volitvah v Argentini. Donald Trump mu je čestital in obljubil finančno pomoč, ki naj bi znašala 40 milijard dolarjev. Milei je po zmagi izjavil, da je "kralj izgubljenega sveta".

Kamerunski ustavni svet je potrdil zmago Paula Biye na predsedniških volitvah 12. oktobra, s čimer si je pri 92 letih zagotovil že osmi sedemletni mandat. Volitve so spremljali spopadi med podporniki opozicije in varnostnimi silami, v katerih je umrlo več ljudi.

V Kamerunu so varnostne sile s solzivcem razgnale proteste podpornikov opozicije v prestolnici Yaounde in severnem mestu Garoua. Protesti so izbruhnili zaradi napetosti, ki so se pojavile ob izidu predsedniških volitev, ki so potekale 12. oktobra. Predsednik Biya se pripravlja na osmi mandat.

Kamerunski opozicijski kandidat Issa Tchiroma Bakary je zahteval zmago na predsedniških volitvah 12. oktobra in pozval dolgoletnega predsednika Paula Biyo, naj prizna poraz. Kljub temu je v Kamerunu nezakonito razglasiti rezultat glasovanja pred ustavnim svetom.

Madagaskarska vojska je prevzela nadzor nad predsedniško palačo, potem ko je državni zbor glasoval za odstavitev predsednika Andryja Rajoeline. Vojaška enota, ki podpira protestno gibanje, je razglasila prevzem oblasti in začasno ukinitev ustave. Predsedstvo je dogajanje označilo za poskus državnega udara in zatrdilo, da Rajoelina ostaja na položaju.

V Koldi v Senegalu so se odgovorni iz Demokratične stranke Senegala (PDS) zbrali, da bi razpravljali o ponovni mobilizaciji stranke, pri čemer je Baguelele Samb izjavil, da je Karim Wade njihov naravni kandidat. V Gvineji Bissau je bil glavni opozicijski kandidat Domingos Simoes Pereira izključen s predhodnega seznama potrjenih kandidatov za predsedniške volitve. V Kamerunu pa se po predsedniških volitvah obetajo rezultati dvoboja med Paulom Biyo in Isso Tchiroma Bakaryjem. Različne politične stranke in kandidati so se odzvali na potek volitev, pri čemer je Union pour le changement 2025 izrazil prepričanje, da je ljudstvo izbralo novega predsednika, FDC pa se je ločil od svojega kandidata Samuela Hirama Iyodija. PAL se je distanciral od svojega kandidata Ateki Seta Caxtona, PCRN pa poziva k previdnosti pri interpretaciji rezultatov, ki krožijo na spletu.

V Kamerunu je po zaprtju volišč za predsedniške volitve leta 2025 Unija za spremembe 2025 razglasila zmago Isse Tchirome Bakaryja nad aktualnim predsednikom Paulom Biyo. Mamadou Mota je pozval Issa Tchiromo, naj ga pokliče in mu čestita.

V Kamerunu so potekale predsedniške volitve, kjer se je Paul Biya, najstarejši voditelj na svetu s 92 leti in 43-letno vladavino, potegoval za osmi mandat. Kljub pričakovanjem o njegovi zmagi, je opaziti razočaranje med mladimi, ki se volitev niso udeležili.

Kamerunski predsednik Paul Biya, star 92 let, se je udeležil prvega predvolilnega shoda v mestu Maroua na severu države. Biya, ki je najstarejši voditelj države na svetu, se poteguje za svoj osmi mandat. Na shodu je obljubil podpornikom nadaljnji razvoj države.

Paul Biya, 92-letni predsednik Kameruna, je julija napovedal svojo kandidaturo za osmi mandat, pri čemer se je skliceval na "številne in vztrajne" pozive, naj ostane na položaju. Kljub temu so se v letošnjem volilnem ciklu pojavili tudi izraziti pozivi k njegovemu odstopu. Biya že več desetletij vodi Kamerun in njegova ponovna kandidatura je sprožila različne odzive v državi.

Komisija III indonezijskega parlamenta je potrdila Inosentiusa Samsula kot kandidata za ustavnega sodnika, ki bo zamenjal Ariefa Hidayata, ki se bo upokojil. Samsul želi izboljšati javno dojemanje ustavnega sodišča in se izogibati kontroverznim odločitvam. Članica komisije iz frakcije PDIP je Samsula opozorila na pomembnost njegove nepristranskosti do parlamenta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. To priznanje sledi poročilu zgodovinarjev, ki ga je Macron prejel januarja in poudarja, da je represija francoskih kolonialnih oblasti med letoma 1956 in 1961 prerasla v pravo »vojno«, ki je zahtevala »deset tisoč žrtev«. Macronovo priznanje predstavlja prelomnico v spominu med državama.

Emmanuel Macron je v pismu kamerunskemu predsedniku Paulu Biyi priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. S tem je uradno priznal odgovornost Francije za ubijanje voditeljev gibanja za neodvisnost med leti 1958 in 1960.

Ustavno sodišče Kameruna je zavrnilo pritožbo Maurica Kamta na odločitev volilne komisije ELECAM, ki ga je izločila iz predsedniške tekme. Sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo kot pravno neupravičeno. Na volitvah bo sodelovalo 12 kandidatov.

Kamerunska volilna komisija je zavrnila kandidaturo Maurica Kamta, ki velja za glavnega izzivalca aktualnega predsednika, na prihajajočih predsedniških volitvah. Ta odločitev je spodbudila strahove pred nemiri in povečala verjetnost ponovne zmage predsednika Biya. Kamto, nekdanji vladni minister, je bil odstranjen s seznama kandidatov, kar lahko dodatno destabilizira že tako napeto politično okolje v državi.

Kamerunska volilna komisija je zavrnila kandidaturo Maurica Kamta, ki je bil glavni tekmec predsednika Paula Biye na prihajajočih predsedniških volitvah. Ta odločitev povečuje tveganje za proteste in verjetnost ponovne zmage aktualnega predsednika.